JAVNA PESEM


Med dvema bolečinama
v noči ki ne more obstati brez bolečine
zbiram svoja slepila
odrekam se besed molitve času
ker v tej globoki zarezi sečnji sna
nemočno čarajo poetike
ko o tem molči naša skupna ptica.
Nemirni svetli krog
obiskuje nebeške zablode
in krade zvezdni dež
ker vsak spi v svojem svetu
a svet je izven njega.

 

V IMENU NARODA

kdo je uročil
rojstvo za čudež
da počnejo
tam kjer so
po teoriji relativnosti
in gravitacije
presenečeno vznemirjeni Prometej
ateisti in verniki
sanjajo svet
na račun človečnosti
v imenu naroda


preslišano

ponovnio
sesam žile iz besed
ki so podobne
meni začarani
obešene
okoli vratu
tišine
preden sem
preslišano
postavila v pesem


POEZIJA

Edina ki jo kličem,
Edina ki mi ni opravičilo,
V pravem času je bila ob meni,
Z menoj srečna in nesrečna
Povsod okoli mene kot zrak prozorna in neopazna,
Potovala je z mano po svetu z enako zavzetostjo,
Vedela da obstaja dokler obstajam,
Nikoli ne bom vedela v čem je tu smisel,
Ali je to le moja obsesija,
Edina je ki me bo odpeljala
V oko večnega pogleda,
Da izginem kot vrtinec dima
Ko najbolj verjamem da sem tu
Me je vse manj.

 

Prevedel:Franjo Frančič